Zato smo se v IO odločili, da vas v ponedeljek, 7. septembra 2026, popoldne, povabimo v Polhograjske dolomite na botanični sprehod in popis še kakšnega od poligonov. Vabimo vas, da se ob 17. uri dobimo pri Lovski koči na Toškem čelu, Toško čelo 16, Ljubljana. Popisovanje bi potekalo okoli 2 uri. 

Prosimo vas, da do sobote, 5. septembra na mail: matejapol@gmail.com javite, če se boste popisovanja udeležili, in če kdo potrebuje prevoz. Na enem od prihodnjih botaničnih večerov pa si bomo poleg predavanja vzeli čas tudi za počitniške vtise, če bo takšna želja.
Vabljeni na Toško čelo!

Posebnost doline Soče je tudi v tem, da lahko na prodiščih in drugih rastiščih ob reki najdemo številne rastline, ki jih sicer povezujemo predvsem z visokogorjem. Hudourniška Soča namreč s svojimi pritoki in plavljenjem grušča v nižje lege prinaša semena in kamninski material iz višjih predelov. Tako smo si lahko ogledali pester nabor rastlin. Med njimi so bile navadna mastnica (Pinguicula vulgaris), alpska velesa (Dryas octopetala), nasprotnolistni kamnokreč (Saxifraga oppositifolia), nožničastolistna šmarna detelja (Coronilla vaginalis) in plazeča sadrenka (Gypsophila repens). Prijetno nas je presenetila tudi zoisova zvončnica (Campanula zoysii), značilna predstavnica Alp, ter nenavadna praprot, virginijska mladomesečina (Botrychium virginianum). Med rastlinami, vezanimi na prodišča in gruščnata rastišča, je izstopal tudi snežnobeli repuh (Petasites paradoxus). Ob vsem botaničnem opazovanju pa nas je ob poti razveselil še alpski kozorog, ki ga občudovanje mimoidočih očitno ni prav nič motilo.

Sprehodu po delčku Soške je sledil še obisk Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, ki letos praznuje 100 let. V zelo lepo urejenem vrtu smo si ogledali številne posebnosti slovenske flore. Najbolj markantni cvetoči rastlini sta bili enolistna plevka (Malaxis monophyllos) ter šopasti repušnik (Physoplexis comosa).

Za konec smo se ustavili še v gostilni Metoja, kjer smo ob okusni hrani in prijetnem druženju sklenili zanimiv, botanično obarvan dan.

Besedilo in fotografije: Aljaž Nagode

Po zbiranju udeležencev ob 9. uri so sledili pozdravi partnerjev projekta – Filip Küzmič je predstavil Botanično društvo Slovenije – naše poslanstvo in aktivnosti; Janez Zavašnik je predstavil Lovsko družino Toško Čelo in njihovo članstvo ter značilnosti revirja – velikost, živalske vrste, ki so prisotne v njihovem revirju ter izzive, s katerimi se srečujejo; Tristan Sojer pa je spregovoril o Društvu študentov biologije ter njihovih aktivnostih in pomenu ohranjanja zanimanja študentov za terensko delo. Iva Špilak in Filip Küzmič sta predstavila osnovno idejo in cilje projekta, v okviru katerega smo se v soboto zbrali, dosedanje rezultate terenskega dela in kaj nas čaka do pozne jeseni, ko se bo projekt zaključil.

Pozdravom in predstavitvam je sledil botanični sprehod udeležencev terenskega sestanka, ki sta ga vodila Simona Strgulc Krajšek in Filip Küzmič. V dobri uri in pol smo si v okolici lovske koče ogledali značilne in zanimive rastlinske vrste suhih travišč, mejic in gozdnega roba.

V času sprehoda je pri koči potekala otroška delavnica, ki jo je vodila Gea Anić. Otroci so spoznavali rastline bližnjega travnika, jih lepili na risalne liste in risali ter po končani delavnici svoje izdelke odnesli domov.

Nekateri člani Botaničnega društva in Društva študentov biologije so popisovali rastlinske vrste na poligonih projektnega območja. Nekaj nedoločenih vrst smo s pomočjo določevalnih ključev skupaj določili na mizah ob lovski koči.

Na mizi ob lovski koči smo tekom dogodka predstavljali promocijsko gradivo botaničnega društva in gradiva, ki je nastalo že v okviru projekta – nalepke z značilnimi rastlinami popisnega območja, terenske beležke in razglednice z značilnimi rastlinami Toškega Čela. Gradivo je bilo na voljo številnim naključnim obiskovalcem Toškega Čela, ki smo jim ob tem predstavljali, kaj je namen projekta ter kdo sodeluje v njem.  

Ob zaključku smo si v senci dreves ob lovski koči privoščili kosilo in strnili vtise celotnega dne. Terenski sestanek je v celoti uspel in obljubili smo si, da se ponovno vidimo ob zaključku projekta.

Besedilo: Mateja Poljanšek in Filip Küzmič
Fotografije: Alenka Mihorič, Mateja Grašič, Tina Rojko in Mateja Poljanšek 

V njej preberite:

SI:

Andrej Podobnik & Igor Dakskobler – Problemi z razlikovanjem taksonov znotraj Aquilegia einseleana agg. v slovenskem delu Julijskih Alp
Lan Šavs, Fin Cunder, Luka Sajovic, Ela Šenk – Prispevek k poznavanju mahovne flore otoka Raba (Hrvaška)
Igor Dakskobler & Zora Medja – Značilnosti rastlinstva in rastja Šentviške planote v zahodni Sloveniji
Notulae ad floram Sloveniae
Miscellanea

EN:

Andrej Podobnik & Igor Dakskobler – Problems with the differentiation of similar taxa within Aquilegia einseleana agg. in the Slovenian part of the Julian Alps
Lan Šavs, Fin Cunder, Luka Sajovic, Ela Šenk – A contributionn to the knowledge of bryophyte flora of the island Rab (Croatia)
Igor Dakskobler & Zora Medja – Characteristics of the flora and vegetation on the Šentviška Gora Plateau in western Slovenia
Notulae ad floram Sloveniae
Miscellanea

ISSN: 2630-4074

Dogodek bo potekal ob Lovski koči na Toškem čelu in v njeni okolici. Poleg Botaničnega društva Slovenije bosta sodelovala tudi partnerja v projektu – Društvo študentov biologije in Lovska družina Toško čelo.

Prosili bi vas, če lahko do četrtka, 16. julija 2026, na mail: matejapol@gmail.com sporočite, če se vidimo na Toškem čelu. 

V primeru zelo slabe vremenske napovedi dogodek prestavili na naslednjo soboto, 25. julija, ob istem času. Če bo dogodek prestavljen vas bomo o tem obvestili preko maila in spletnih strani v petek, 17. julija do 16. ure. 

Vabljeni in lep pozdrav!

V parku je danes več kot 2000 rastlinskih vrst z vseh koncev sveta, izstopa izjemna zbirka iglavcev. Rastline v parku so prinesene iz Evrope, Avstralije, Južne in Severne Amerike – več kot 500 vrst iglavcev, vključno z ameriškim črnim borom (Pinus jeffreyi), katerega storži lahko tehtajo do tri kilograme in zrastejo do pol metra, ter kanadsko čugo z najmanjšimi storžki, velikimi le pet do osem milimetrov. Posebej izstopa veliko zdravo drevo Wollemia nobilis, živi fosil, odkrit leta 1994 v Avstraliji, ki v parku raste že več kot 15 let.

V parku rastejo različne sorte ginkov; redka Cunninghamia lanceolata s Tajvana; orjaška sekvoja – mamutovec, ki lahko doseže 12 metrov v premeru in živi do 3500 let; listopadne in vedno zelene sekvoje; kriptomerije; podokarpi in bori in še mnogo drugega.

Del parka je namenjen zeliščnemu in zelenjavnemu vrtu za samooskrbo družine, ki živi na posesti, in kjer rastejo tudi stare sorte sadnega drevja. Ob sprehodu skozi park se ponuja tudi pogled na trajne nasade kaktusov, agav in juk. V parku so pred kratkim dogradili tudi prostore, kjer bodo potekale delavnice in predavanja za obiskovalce.

Kljub temu, da nas je skoraj ves čas obiska močil dež, pa nikomur od nas ni bilo žal, da smo prišli v Zeleni raj.

Zapisala: Mateja Poljanšek

Na stojnici smo člani Botaničnega društva Slovenije predstavljali naše delo in aktivnosti. Obiskovalcem smo predstavili različne vrste rastlin, na voljo so bile tudi razglednice BDS, nastale v okviru MOL projekta Polhograjski dolomiti, nekaj prigrizkov, lupe za opazovanje drobnih rastlinskih struktur ter različni določevalni ključi, s katerimi smo prikazali postopek določanja rastlinskih vrst. Pri stojnici se je ustavilo veliko otrok, ki so z zanimanjem spoznavali rastlinski svet. Obiskovalci smo ponudili tudi starejše izvode revije Trdoživ in Hladnikia.

Ob lepem sončnem vremenu je festival potekal v prijetnem vzdušju, mi pa smo uživali v številnih pogovorih z obiskovalci ter širjenju navdušenja nad botaniko.

Zapisal: Lan Šavs

Dragi člani in članice, lepo vabljeni, da se nam v petek, 22. maja 2026, pridružite na Stritarjevi ulici v Ljubljani na novi izvedbi Festivala Raznoživo.

Predavanje z naslovom Makrofiti v dinamičnem kraškem sistemu Stržena in Cerkniškega jezera pripravlja Laura Štampar. 

Stržen, osrednji vodotok Cerkniškega jezera, predstavlja izjemno dinamičen kraški ekosistem, kjer se razmere vodnih in obrežnih habitatov nenehno spreminjajo zaradi izrazitih nihanj vodostaja. Prav te specifične razmere ustvarjajo življenjski prostor za številne specializirane rastlinske vrste, med katerimi so nekatere v Sloveniji razmeroma redke.  V preteklosti je bila reka močno regulirana, v zadnjih letih pa so potekali številni renaturacijski posegi za izboljšanje njenega ekološkega stanja.

Laura Štampar, magistra ekologije in biodiverzitete, zaposlena na CKFF, je v okviru svoje magistrske naloge raziskovala, kako ti posegi vplivajo na vegetacijo v Strženu in kako se je vrstna sestava spremenila v zadnjih 20 letih. Na predavanju bo predstavila ključne ugotovitve o vrstni pestrosti, razporeditvi in prilagoditvah vodnih rastlin v tem spremenljivem okolju.  

Povezava za spremljanje botaničnega večera na daljavo: https://arnes-si.zoom.us/j/96917639426

Vhod v Gimnazijo Bežigrad je s Kržičeve ulice, čez parkirišče, vhod v telovadnico in desno v avlo šole, ter nato v 1. nadstropje, v učilnico za biologijo. 

Vabljeni!